NASILJE – cel čas želimo, da se o tem govori, besede pa nočemo izreči





Kraj in čas:

Domžale, 4. - 11. oktober


Opis:

Besede so tiste, kjer se vse začne in konča. Besede bolijo. Besede nas razžirajo in imajo moč nad nami, zato jih moramo izbirati previdno. Beseda nasilje nas največkrat spomni na nasilje nad ženskami in otroci. O nasilju nad starostniki, ki prav tako spadajo med najranljivejše skupine ljudi, se najmanj govori. Enake občutke, ki nam jih vzbuja misel na trpinčenje nebogljenega otroka ali ženske, matere, sestre, hčere,…. bi morali imeti tudi pri nasilju nad starostnikih.

Na tokratnih delavnicah smo bolj poglobljeno spregovorili o frustracijah in čustvih. Frustracije, kot občutki pri posamezniku, ko je ta oviran pri doseganju nečesa, kar si želi, lahko vodijo v vsebinski ali čustveni konflikt. Vsebinski konflikt predstavlja nestrinjanje glede ciljev, razpoložljivih virov, delovnih postopkov, medtem ko čustveni konflikt označuje občutenje jeze, prizadetosti, razočaranja,… Večkrat se zgodi, da vsebinskemu konfliktu dodamo čustva. Ta se ne vzpostavijo sama v okolju, ampak v odnosih z ljudmi. In o njih neradi govorimo, saj nas delajo ranljive. Vsi te konflikti se nabirajo znotraj nas in se nalagajo, dokler nam ne prekipi. Človeka lahko primerjamo z ekonom loncem – ko se para nabere, se pokrov dvigne.

 

 

Udeležencem smo predstavili pomembnost upravljanja s čustvi in oblike reagiranja na frustracije. Vsak posameznik ima več možnosti: če nekaj ne gre po njegovih željah, lahko spremeni svoje cilje in ubere drugo pot. Lahko se pogovorimo s prijateljem, medicinsko sestro ali socialno delavko. Ker pa so frustracije največkrat povezane z interakcijo z ljudmi, se pogosto odzovemo tako, da se obrnemo stran od ljudi – mladi se ”zaprejo” v telefone, socialna omrežja, starejši pa v sebe. Prepogosto pa se zgodi, da na frustracijo reagiramo z agresivnim vedenjem. Pomembno se je zavedati, da lahko vplivamo le na samega sebe in svoje odločitve – na ta način zagotavljamo okolje, v katerem se dobro počutimo (ali pa vsaj, da se ne počutimo slabo).

 

Nekaj časa smo na delavnicah namenili tudi pomenu vzpodbud za vsakdanje življenje. Negativne vzpodbude (psihično nasilje, socialno spodkopavanje) imajo večji vpliv kot pozitivne vzpodbude. Eno slabo stvar naj bi odtehtalo šele pet pozitivnih. Zato vam polagamo na srce, ”lepa beseda lepo mesto najde” še kako drži in včasih je dobro, da ne zamudimo enkratne priložnosti, da bi bili tiho.