Delavnice ozaveščanja za strokovne delavce





Kraj in čas:

21. in 26. junij 2018, Medvode - Domžale


Opis:

Odvili sta se prvi delavnici ozaveščanja o nasilju nad starejšimi za zaposlene v DEOS Medvode in MGC Bistrica. Delavnic se je udeležilo 25 strokovnih delavcev različnih profilov, ki se pri svojem delu v  domu za starejše srečujejo z nego in varstvom starostnikov. Spregovorili smo o problematiki staranja prebivalstva in vse večje potrebe po skrbi za starostnike, večdimenzionalnosti nasilja nad starostniki ter o agresivnosti kot naučenem vedenju. Predstavili smo oblike nasilja in tveganja ter zgodnje opozorilne znake tega pojava, polega tega pa podali priporočila delavcem o postopku ukrepanja v primerih nasilja.

 

 

Nasilje nad starejšimi je družbeni, socialni in javnozdravstveni pojav. Skrb za starejše je odvisna od zrelosti družbe in sposobnosti prepoznavanja in priznavanja tega problema. Številke pojavnosti nasilja niti niso toliko pomembne, pomembno je dejstvo, da nasilje obstaja. In problem je treba prepoznati, da ga lahko začnemo reševati.

 

Od starostnikov samih ne moremo pričakovati, da bodo o nasilju z lahkoto poročali. Tisti, ki še vedno živijo doma, se bojijo institucionalizacije. Prav vsi pa se bojijo maščevanja ali sramote, kar vodi k temu, da želijo storilce zaščititi pred posledicami njihovih dejanj. Težko je priznati, da jih trpinčijo njihovi lastni otroci, saj to pomeni, da so spodleteli kot starši. Nekateri so celo mnenja, da so si tako ravnanje zaslužili, ali pa se bojijo izgube ekonomske varnosti in stikov z družino. Veliko je razlogov, ki sklenejo začaran krog, na nas pa je, da ta krog razbijemo.

 

 

Da bi lažje razumeli vzroke za pojav nasilja, so udeleženci delavnice spoznali dejavnike, ki vplivajo na posameznikovo relativno trajno naučenost agresivnih in nasilnih vedenjskih vzorcev. Predstavljene so jim bile različne oblike nasilja nad starostniki in opustitve dejanj, ki prav tako predstavljajo nasilje. Ugotovili smo, da v institucijah najpogosteje prihaja do fizičnega zadrževanja osebe, kršenja dostojanstva (npr. puščanje starostnika v umazanih oblačilih), omejevanja izbire dnevnih aktivnosti, namernega odrekanja primerne nege, odrekanja zdravljenja in čustvenega zapostavljanja.

 

Udeležencem so bila podana tudi priporočila glede ukrepanja v primeru zaznave nasilja. Varnost starejše osebe in zaposlenega sta bili izpostavljeni kot prioritetno načelo ukrepanja in vodilo, da delavec nikoli ne sem ukrepati sam temveč se naj posvetuje z vodstvom ali drugimi sodelavci, pri čemer je potrebno spoštovati tudi načela medinstitucionalnega sodelovanja. Pomembno je tudi, da vse ustanove, ki delujejo na področju zdravstvene in socialne oskrbe starejših določijo postopke, po katerih delujejo v primerih pojava nasilja.

 

Starostnike moramo zaščititi pred nasiljem in zlorabami, zato je potrebno razviti ustrezne programe izobraževanja za strokovnjake in laike, ki skrbijo za starejše osebe bodisi na njihovih domovih ali v institucijah, namenjene starejšim. Najprej, pa se je o tem potrebno pogovarjati.