Kraj in čas:
Svet, marec 2020
Opis:
Glede na situacijo v kateri so se znašle države po vsem svetu, tudi Slovenija, se nam zdi smotrno nameniti nekaj besed izbruhu t.i. korona virusa. Korona virus ni več le nekaj, nad čimer smo še januarja zamahnili z roko, češ, saj ne bo prišel do nas. Šala, da glede na to, kako težko nas je najti na zemljevidu, nas tudi ta virus ne bo našel, je izgubila svoj hudomušen prizvok. Kljub majhnosti naše države je virus našel pot do nas. Kot v premnogih situacijah so tudi v tej starostniki med najbolj rizičnimi skupinami.
S tem zapisom želimo izpostaviti, kaj korona virus dejansko pomeni za starejšo populacijo. Naše dedke, babice, naše starše. Ko je uradno število smrtnih žrtev zaradi korona virusa v Italiji preseglo število 2.500, tihi porast smrtnih žrtev v domovih za starejše, kjer jih dnevno umre na desetine, ki niso bili testirani za virus, kaže, da je resnična številka veliko večja. Po uradnih podatkih je bilo skoraj 30.000 ljudi ob testih pozitivnih na korona virus, kar predstavlja največje število obolelih zunaj Kitajske, kjer se je virus najprej pojavil. Te testi so bili opravljeni le na posameznikih, ki so bili zaradi hudih simptomov virusa hospitalizirani. Zdravstveni delavci in svojci starostnikov v domovih za starejše pa so opozarjali na porast smrti v domovih, predvsem na območju severne Italije, ki pa v statističnih podatkih niso zajete. Po poročanju župana, je bilo v mestu Bergamo v prvih dveh tednih marca 164 smrti, od tega so jih le 31 pripisali korona virusu. V primerjavi s prejšnjim letom, jih je v enakem obdobju umrlo 56. Četudi dodamo število 31 k številu umrlih marca leta 2019, še vedno ostane 77 smrti, ki nakazujejo, da je virus terjal veliko več življenj, kolikor mu jih je bilo sprva pripisanih.
Direktorji domov za starejše izpostavljajo, da so bili domovi in s tem starostniki prvi na udaru virusne krize in kljub vsemu niso imeli primerne podpore. Od začetka meseca marca, ko se je virus širil vse hitreje, so zaznali ogromen »nenavaden« porast umrlih v domu, vendar niso mogli zanesljivo trditi, da je vzrok bil prav korona virus. V enem dnevu je bilo v domu s 460 posteljami 18 smrti, vzrok katerih so bile težave z dihanjem – ki so tudi eden od simptomov korona virusa. Poudarili so, če bi bili pravočasno obveščeni, bi lahko paciente izolirali in tako morda preprečili epidemijo.
ZAPUŠČENI
Takoj po izbruhu virusa na severu Italije, so domovi za starejše prepovedali vstop zunanjim obiskovalcem, da bi s tem zajezili širjenje virusa med svojimi varovanci. Kljub takojšnjim ukrepom, se je število smrti večalo. V manjšem domu, ki sprejme 36 starostnikov, jih je v enem dnevu umrlo sedem. Porast števila umrlih je bilo očitno. V začetku marca so zaprosili za večje število zaščitnih mask, a so jih zaradi primanjkljaja le-teh prioritetno dobile bolnišnice. Potrebno je bilo tudi testirati zaposlene, ampak se to zaradi omejenosti testov ni izvedlo. Na tej točki se je po odredbi vlade hospitaliziralo le tiste, ki kažejo hude znake dihalne stiske, domovi za starejše pa po njihovem mnenju tako ali tako imajo zaposlene zdravstvene delavce, ki so usposobljeni skrbeti za bolne. Kljub temu, da je na določenem oddelku od 40 starostnikov jih 38 ležalo v postelji z visoko vročino in so bili zaposleni primorani delati brez zaščitne opreme, so se mogli znajti sami. In ker so bile lokalne bolnišnice zaprte zaradi prenatrpanosti z več kot 1000 obolelimi dnevno, niso sprejemali niti starostnikov. Tako so bili domovi za starejše prepuščeni sami sebi.
BREZ POGREBA
Zaradi pomanjkanja podrobnih statistik in testiranj je nemogoče vedeti, koliko smrti je bilo v domovih za starejše zaradi korona virusa, v primerjavi s sezonsko gripo ali pljučnico. Dejstvo je, da so okoliščine na oddelkih v domovih za starejše bistveno drugačne od intenzivnih oddelkov v bolnišnicah. Starostniki, ki imajo še druge bolezni kot npr. alzheimerjevo bolezen ali demenco, toliko težje razumejo, kaj pomeni izolacija in prepoved stikov. Osebje ima še dodatno delo z miritvijo stanovalcev ob stiskah, ki jih doživljajo, ker jih nihče ne pride obiskati. Stisko pa občutijo tudi svojci, saj morda ne bodo imeli več priložnosti videti svojih najbližjih.
In če se nas številke in dogodki iz Italije ne dotaknejo, ker nismo tamkajšnji prebivalci, se nas bo morda naslednja zgodba?
Gospa stara 81 let je bila dve leti v domu za starejše in je bolehala za blago obliko Alzheimerjeve bolezni. Vsak dan jo je obiskal mož, da sta lahko skupaj kosila. Vsak dan je tudi videla svoje nečake in njihove otroke. Ob zaprtju domov zaradi karantene in s tem prepovedjo obiskov, so starostnikom bili na voljo le še telefonski klici. Kmalu ni bilo več niti klicev, saj je bilo medicinsko osebje zaradi vse večjega števila obolelih preobremenjeno in ni bilo zmožno sprejeti vseh klicev. Dva tedna po uvedbi karantene, je družina gospe dobila klic, da je gospa zbolela za gripo. Prejšnji teden so jim sporočili, da je gospa umrla zaradi dihalnih težav. Ob preobremenitvi zdravstvenega sistema in pogrebnih storitev, ni časa ne kapacitet niti za ugotovitev, če je oseba bila pozitivna na korona virus. Truplo se preprosto ovije v posebno zaščitno plastično vrečo in se ga pokoplje ali kremira, s hitrim blagoslovom duhovnika. Vsako družinsko žalovanje bo moralo počakati do preklica karantene oz. prepovedi združevanj.
Morda se vam ob prebiranju teh vrstic zdi zgodba klišejska. Nam se zdi preprosto tragična. In zgodba ni osamljen primer. Številke in druga dejstva so povzeta po italijanskih virih. Zato niso nič manj resnična. Lahko se zgodi nam ali vam. Mogoče pri nas ukrepi še niso na tej stopnji, vendar se vsak dan opazno zaostrujejo. In mogoče sami še nismo pri takih številkah, kot so naši sosedje. Ampak se jim kar vztrajno bližamo. Želimo le opozoriti, da niso vse zgodbe vidne. Niso vse smrtne žrtve tega virusa vštete v končno vsoto. Predvsem si pa želimo, da bi na starostnike gledali drugače, kot samo številke in nekoga, ki je »za odpis«. Ni »vseeno«, če umre nekdo, ki je star. Ta nekdo je nekomu nekaj pomenil, živel je in imel je načrte. Mogoče je ta nekdo pomenil nekaj celo tebi.
Zato ne pozabimo na starostnike v domovih za starejše, ne na tiste, ki bivajo doma in upoštevajmo ukrepe, ki jih je država sprejela v upanju, da prebrodimo to obdobje s čim manj smrtnimi žrtvami. Pokličimo svoje stare starše ali starše, ki so v izolaciji v domovih za starejše in jim dajmo vedeti, da so v naših mislih. Informacijska tehnologija je že toliko napredovala, da se nihče izmed nas ne rabi čutiti osamljenega ali zapuščenega, saj so nam dane mnoge možnosti za ohranjanje stikov. Skrbimo tudi za najbolj ranljive in #Ostanimo Doma.
Klik do nasvetov za umivanje rok in higiene kašlja 🙂
