Starejši so navajeni potrpeti…





Kraj in čas:

Medvode, 18. in 20. september 2018


Opis:

Tudi na tokratnih delavnicah smo spregovorili o pomenu nasilja nad starostniki in njihovem razumevanju tega pojava. Ne glede na različna dojemanja raznih oblik nasilja med udeleženci smo skupaj prišli do pomembne ugotovitve: Nihče ni dolžan ničesar trpeti.

 

A kaj ko ljudje raje potrpimo, kot da bi ostali sami. Ko mati odide v službo, otrok joka, ker misli, da ga je mati zapustila – ne razume, da pride po službi nazaj. In ta občutek je enako intenziven tudi pri 85 – letniku. Mnogi starostniki še posebej dobro vedo, kako boleč je občutek – zapuščajo jih prijatelji, partnerji (prezgodnja smrt) itd. Osamljenost in strah pred maščevanjem so udeleženci ponovno navedli kot glavna razloga za neporočanje o njihovi stiski.

 

 

 

Nekateri udeleženci so celo menili, da si stisko zaslužijo, saj vsa dejanja v njihovem življenju morda niso bila dobronamerna. Zavedati se moramo, da nihče ni kriv, da je žrtev nasilja! Lahko se kesamo in obžalujemo stvari, dogodke, vendar pa nam škodo in stisko ne smejo povzročati drugi.

Udeležencem smo predstavili način, kako lahko rešimo situacije, ki smo jim izpostavljeni in jih dojemamo kot slabe. Ko se znajdemo v neprijetnem položaju, rečemo RDEČA LUČ. To je znak, da mora posameznik takoj prenehati s svojim dejanjem (naj bo to kričanje, fizično nasilje, …). Vsi namreč vemo kaj pomeni ”rdeča luč” na semaforju – če se pred njo ustavimo, je še zmeraj bilo vse dobro. Če pa rdeč luč prevozimo, že prestopimo začrtano mejo. Enaka logika velja pri medsebojnih odnosih.

Seveda je tudi skrb za zdravje pri starostnikih (predvsem mentalno) izrednega pomena ter pozitivno mišljenje – kot dva največja varovalna dejavnika, da ne postanejo žrtev nasilja.

 

 

 

Če se o določeni stvari ne govori, se Slovenci zelo radi delamo, da tega sploh ni. To je naš obrambni mehanizem. Delavnice za starostnike služijo kot program ozaveščanja o neprimernih oblikah ravnanja s starejšimi oz. posamezniki nasploh. Zavedamo se, da tematika za večino populacije ni tako zanimiva kot npr. trgovanje s kriptovalutami ali zdrava prehrana. Ampak tudi o nasilju moramo govoriti. In kot družba se moramo še marsikaj naučiti. Učenje pa se začne, ko učitelj utihne. Če dosežemo, da bodo ljudje začeli o tem vsaj razmišljati, potem lahko rečemo, da so bile ure naših druženj uspešne.