Kraj in čas:
Svet, 10. december
Opis:
”Vsa človeška bitja so rojena svobodna in enakovredna v dostojanstvu in pravicah.” – 1. člen Splošne deklaracije o človekovih pravicah.
Vsako leto na današnji dan beležimo obletnico sprejetja Splošne deklaracije o človekovih pravicah, letos pa je ta dan še bolj poseben, saj mineva že 70 let od prve omembe človekovih pravic po vsem svetu. Deklaracija zajema univerzalne vrednote in standarde za vse ljudi in narode, ne glede na raso, barvo kože, vero, spol, jezik, politično ali drugo opredelitev, nacionalni ali socialni izvor ali katerikoli drug status. Ustvarja enako dostojanstvo in vrednost vsakega posameznika. Zahvaljujoč Deklaraciji in državam, ki so se zavezale njenim načelom, je postavljen temelj za bolj pravičen svet. Čeprav njegove obljube še niso v celoti izpolnjene, že dejstvo, da je prestal test časa dokazuje trajnost in univerzalnost teh vrednot.
Kljub vsemu napredku v zadnjih sedmih desetletjih pa moramo paziti, da se le-ta ohranja. Vsakodnevno lahko vidimo, da so človekove pravice ogrožene in kako zlahka jih je mogoče odpraviti z dehumaniziranjem stereotipov in porastom nestrpnosti. In kje bolje začeti, kot pred svojim pragom, v svojem okolju?
Projekt Varna starost je izvedel še zadnjo delavnico, namenjeno ozaveščanju starostnikov in njihovih svojcev o nasilju nad starejšimi. A naša vizija in poslanstvo se tu ne končata. Nasilje je kot bolezen, če je ne zdraviš, ne pomeni da gre stran, ampak se samo še poslabša. Navaditi se moramo, da starostniki SO del naše družbe in ne nekaj kar postavimo v kot in čakamo, da umre. Poleg tega ne smemo dovoliti, da ljudje umirajo zaradi nečesa, kar lahko preprečimo. Še naprej bomo stremeli k sprejemanju pozitivnih ukrepov, kot so izobraževanje ljudi o grdem ravnanju s starostniki, spodbujanje večanja socialnih stikov in podpora družinam, ki negujejo pomoči potrebnega starejšega člana ter spodbujanje svetovanja za spopadanje z osebnimi in družinskimi stiskami, ki vodijo k zlorabam.
”Pot dolga 1000 milj se začne s prvim korakom” – je rekel Konfucij. Potem pa je treba hoditi, hoditi in hoditi, da nekam pridemo. =) Upamo, da boste na tej poti ostali z nami.